-
1 talk
[to:k] 1. verb1) (to speak; to have a conversation or discussion: We talked about it for hours; My parrot can talk (= imitate human speech).) govoriti2) (to gossip: You can't stay here - people will talk!) govoričiti3) (to talk about: They spent the whole time talking philosophy.) pogovarjati se2. noun1) ((sometimes in plural) a conversation or discussion: We had a long talk about it; The Prime Ministers met for talks on their countries' economic problems.) pogovor2) (a lecture: The doctor gave us a talk on family health.) predavanje3) (gossip: Her behaviour causes a lot of talk among the neighbours.) govorice4) (useless discussion; statements of things a person says he will do but which will never actually be done: There's too much talk and not enough action.) besedičenje•- talking book
- talking head
- talking-point
- talk show
- talking-to
- talk back
- talk big
- talk down to
- talk someone into / out of doing
- talk into / out of doing
- talk someone into / out of
- talk into / out of
- talk over
- talk round
- talk sense/nonsense
- talk shop* * *I [tɔ:k]nounpogovor, razgovor, govorjenje, govor, govoričenje, govorica, (prazno) besedičenje, čenče; predmet pogovora; (radio) predavanje, kramljanje; način govorjenja, izražanje, jezikthe talk of the town figuratively stvar, o kateri vsi govorefull of talk — brbljav, žlobudravidle talk — prazno besedičenje, govoričenjethere is much talk and no work — veliko je govorjenja, storjenega pa ničthose people are nothing but talk — teh ljudi so samo besede, ti ljudje samo frazarijoit will all end in talk — iz tega ne bo nič, ostalo bo le pri besedahthere is talk of his being bankrupt — govori se, da.je (on) v bankrotuII [tɔ:k]intransitive verbpogovarjati se, govoriti, kramljati; govoričiti, klepetati, čenčati: izgovarjati glasove; razpravljati; povedati svojo sodbo, svoje stališče, pojasniti; sporazumeti se; slang pametno govoritifor the sake of talking — le zaradi pogovora, samo da govorimoto talk big ( —ali tall) — bahavo govoriti, bahati seto talk by signals — govoriti, sporazumevati se z znakito talk ill of s.o. — slabo govoriti o komto talk nineteen to the dozen figuratively klepetati, brbljati kot ragljato talk to the point — govoriti konkretno, ne se oddaljiti od predmetanow you are talking figuratively to je pametno govorjenje; tako je prav; sedaj se bomo mogli sporazumetido what you will, people will talk — napravite, kar hočete (karkoli napravite), ljudje bodo vedno imeli svoje pripombe; transitive verb govoriti kaj, o čem; reči; izraziti, izpovedatito talk a donkey's hind leg off figuratively preveč, neprestano govoritito talk turkey — odkrito, naravnost govoritito talk rubbish — govoriti neumnosti, čvekatito talk sense ( —ali wise) — razumno, pametno govoritito talk shop figuratively govoriti (le) o strokovnih, poslovnih zadevah; govoriti stvarnoto talk to o.s. — sam s seboj govoriti, imeti samogovoreto talk to s.o. — resno govoriti s kom, ošteti kogato talk o.s. hoarse — do hripavosti govoritiyou are talking my head off figuratively govoriš toliko, da me glava boli, da mi bo glava odpadlayou are talking me silly — govoriš toliko, da me boš norega naredilto talk through one's hat figuratively pretiravati, blefirati, širokoustiti se; govoriti nesmisle, neumnostito get o.s. talked about — dati govoriti o sebihe tried to talk me into buying the horse — skušal me je pregovoriti, da bi kupil konjato talk s.o. out of s.th. — (skušati) odvrniti koga od česato talk s.o. into believing s.th. — prepričati koga o čemto talk s.o. into his grave figuratively spraviti koga v grob s svojim govorjenjem -
2 speak
[spi:k]past tense - spoke; verb1) (to say (words) or talk: He can't speak; He spoke a few words to us.) govoriti2) ((often with to or (American) with) to talk or converse: Can I speak to/with you for a moment?; We spoke for hours about it.) govoriti z3) (to (be able to) talk in (a language): She speaks Russian.) govoriti4) (to tell or make known (one's thoughts, the truth etc): I always speak my mind.) povedati5) (to make a speech, address an audience: The Prime Minister spoke on unemployment.) govoriti•- speaker- speaking
- spoken
- - spoken
- generally speaking
- speak for itself/themselves
- speak out
- speak up
- to speak of* * *[spi:k]1.intransitive verbgovoriti, besediti; imeti govor; pogovarjati se (with, to z; about, of o); izraziti se; music (o glasbilih) dati glas od sebe, slišati se, zadoneti; dati se čutiti; (o portretu) biti kot živ; nautical signalizirati, dati znak; British English dati glas, oglasiti se (o psu);2.transitive verb(iz)reči, izgovoriti, povedati, govoriti (kaj); izražati, izjaviti, najaviti; dokazovati, pričati, potrditi, pokazati; nautical poklicati (ladjo)generally (strictly) speaking — splošno (točno, strogo) povedano (vzeto)roughly speaking — v grobem (približno, grosso modo) povedanonot to speak of... — da (niti) ne govorimo o...nothing to speak of — nič važnega, ni vredno niti omembeto speak back — (nazaj) odgovarjati (na očitke ipd.)to speak by the book — govoriti z rokopisa, čitati (govor), govoriti s točnim poznavanjemto speak bluntly — naravnost, brez ovinkov govoritito speak by the card — z veliko natančnostjo govoriti, biti precizento speak in s.o.'s cast — prekiniti kogato speak comfort to... — imeti tolažilne besede za...my dog speaks only when I order him — moj pes zalaja le, če mu ukažemto speak in s.o.'s ear — komu (kaj) prišepniti na uho, skrivaj govoriti s komto speak for s.o. — govoriti komu v korist, reči dobro besedo za kogathat speaks for itself — to govori samo za sebe, tega ni treba (še) pojasnjevati (priporočati)I found nobody to speak to — nikogar nisem našel, da bi z njim govorilto speak by hearsay — govoriti, kar smo od drugih slišalithis speaks a man of honour — to kaže (izdaja) človeka, ki ni brez častito your praise be it spoken... — v vašo pohvalo bodi povedano...you might as well speak to a stone figuratively prav tako bi lahko govoril stenito speak to — govoriti komu, potrditi kajI cannot speak to the truth of that — ne morem z gotovostjo reči (jamčiti), da je to resto speak volumes for — jasno (prepričljivo) govoriti za, pričati o, dokazovati (kaj)who is speaking? — (pri telefonu) kdo je pri aparatu?, kdo govori (tam)? -
3 book
[buk] 1. noun1) (a number of sheets of paper (especially printed) bound together: an exercise book.) zvezek2) (a piece of writing, bound and covered: I've written a book on Shakespeare.) knjiga3) (a record of bets.) knjiga stav2. verb1) (to buy or reserve (a ticket, seat etc) for a play etc: I've booked four seats for Friday's concert.) rezervirati2) (to hire in advance: We've booked the hall for Saturday.) rezervirati•- bookable- booking
- booklet
- bookbinding
- bookbinder
- bookcase
- booking-office
- bookmaker
- bookmark
- bookseller
- bookshelf
- bookshop
- bookworm
- booked up
- book in
- by the book* * *I [buk]nounknjiga, zvezek, libreto; 6 osnovnih vzetkov pri whistu; blok vstopnic, znamk; čekovna knjižicato be in s.o.'s good (bad, black) books — biti pri kom dobro (slabo) zapisanto be deep in s.o.'s books — biti komu veliko dolžanby (the) book — točno, natankoto get into s.o.'s books — zadolžiti se pri komto know s.th. like a book — dobro kaj poznatito take a leaf out of another's book — slediti zgledu drugega, oponašati gato read s.o. like a book — dobro koga razumeti, dodobra ga poznatiII [buk]transitive verbv knjigo vpisati, vknjižiti, registrirati; kupiti vozovnico ali vstopnico; rezervirati (sobo, vozovnico, vstopnico); angažirati; povabiticolloquially to be booked to do s.th. — morati kaj narediti -
4 down
I 1. adverb1) (towards or in a low or lower position, level or state: He climbed down to the bottom of the ladder.) dol; navzdol2) (on or to the ground: The little boy fell down and cut his knee.) na tla; na tleh3) (from earlier to later times: The recipe has been handed down in our family for years.) nazaj4) (from a greater to a smaller size, amount etc: Prices have been going down steadily.) navzdol5) (towards or in a place thought of as being lower, especially southward or away from a centre: We went down from Glasgow to Bristol.) dol2. preposition1) (in a lower position on: Their house is halfway down the hill.) spodaj2) (to a lower position on, by, through or along: Water poured down the drain.) navzdol3) (along: The teacher's gaze travelled slowly down the line of children.) vzdolž3. verb(to finish (a drink) very quickly, especially in one gulp: He downed a pint of beer.) zvrniti- downward- downwards
- downward
- down-and-out
- down-at-heel
- downcast
- downfall
- downgrade
- downhearted
- downhill
- downhill racing
- downhill skiing
- down-in-the-mouth
- down payment
- downpour
- downright 4. adjectiveHe is a downright nuisance!) pravcat- downstream
- down-to-earth
- downtown
- downtown
- down-trodden
- be/go down with
- down on one's luck
- down tools
- down with
- get down to
- suit someone down to the ground
- suit down to the ground II noun(small, soft feathers: a quilt filled with down.) puh- downie®- downy* * *I [daun]nounpuhII [daun]nounsipina; (navadno plural) (golo) gričevjeIII [daun]adverb & prepositiondol, doli; spodaj, navzdol; na tleh; na tla; v postelji; do kraja; tik doto drop down on s.o. — strogo koga grajatito get down — spustiti se; pogoltnitidown to the ground — popolnoma, temeljitoto look down upon s.o. — zaničevati, omalovaževati kogadown and out — popolnoma brez sredstev, gladujoč, sestradan; uničen; za borbo nesposobento run s.o. down — slabo o kom govoritito take s.o. down the peg — ponižati kogato talk down to s.o. — razumljivo komu govoritidown town — v mesto, v središče mestadown under — pri antipodih, v AvstralijiIV [daun]adjectivenavzdol usmerjen; ležeč; bolan, v posteljidown train — vlak, ki pelje iz Londonato be down on s.o. — jeziti se na kogaV [daun]transitive verbcolloquially zrušiti; opustiti, odložiti; spustiti, spuščati se; dol vreči, zvrnitito down s.o. — pobiti, premagati kogato down tools — prenehati z delom, stavkatiVI [daun]nounsmola, neuspehcolloquially to have a down on s.o. — imeti koga na pikiVII [daun]interjectiondol!; lezi! (pes)down with him! — dol z njim!
См. также в других словарях:
govoríti — ím nedov., govóril; nam. govôrit in govorít (ȋ í) 1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: bolnik naj čim manj govori; zunaj nekdo govori; ne ljubi se mu govoriti; med predstavo se ne sme govoriti; govoriti s piskajočim, kričečim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čŕniti — im in črníti ím nedov. (ŕ; ȋ í) delati kaj črno, temno: črniti čevlje; črniti lase; črni si obrvi // raba peša slabo govoriti o kom, tožiti koga: povsod je črnila svojo sosedo; ob vsaki priliki ga črni pri nadzorniku čŕniti se in črníti se knjiž … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grdíti — ím nedov. (ȋ í) knjiž. 1. grdo, slabo govoriti o kom: ljudje te bodo grdili in prezirali; grdili so našo domovino; grdi jo pri sosedih // grajati, karati: učitelj nas je upravičeno grdil; grdila jih je, da so umazanci 2. kaziti, kvariti: nos ji… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sedàj — [tudi sǝd] prisl. (ȁ) 1. izraža, da se dejanje zgodi v tem času, v tem trenutku; zdaj: sedaj ne utegnem, pridi pozneje / do sedaj je vedno molčala dozdaj; od sedaj naprej bo vse drugače odzdaj / za sedaj je glavna ovira odpravljena zazdaj; elipt … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prihájati — am nedov. (ȃ) 1. premikajoč se v določeno smer začenjati biti na kraju bližje komu: tiho, nekdo prihaja; videl je prihajati skupino vojakov; po cesti prihajata dve ženski; hitro, tiho prihajati / zaletel se je v avtomobil, ki mu je prihajal… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
íti — grém in grèm nedov. in dov., grémo in grêmo stil. gremò, gréste in grêste stil. grestè, gredó in gredò in gréjo stil. grejò; bom šèl in pójdem itd.; pójdi pójdite tudi pojdíte, stil. ídi ídite; šèl šlà šlò tudi šló (ȋ ẹ, ȅ pọ̑jdem pọ̄jdi) 1 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iméti — imám nedov., iméj in imèj iméjte; imèl in imél iméla; nikalno nímam (ẹ ȃ nȋmam) 1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo; imel je tri konje; imeti veliko knjig; malo, veliko ima; ekspr. nič nima 2. izraža, da je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lagáti — lážem tudi lagáti se lážem se nedov. (á á) 1. zavestno izjavljati, govoriti kaj neresničnega z namenom zavajati v zmoto: na obrazu se mu je videlo, da laže; lagal jim je, da ga ni videl; ne vem, kje je, je lagala; lagati o kom; on nikoli ne laže; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
príti — prídem dov., prišèl prišlà prišlò tudi prišló, stil. príšel príšla (í) 1. premikajoč se v določeno smer začeti biti a) na določeni točki poti: ko je prišel do mostu, je počil strel; komaj je prišel skozi vrata, so ga že klicali nazaj / čoln je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dáti — dám dov., 2. mn. dáste, 3. mn. stil. dadó, dadé; dál (á) 1. napraviti, da preide kaj k drugemu: dati komu knjigo, kos kruha, rožo; dati sinu denar za kino; daj sem tisto knjigo / dati komu kosilo, jesti, piti / dati posestvo sinu / dati komu kaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obrníti — in obŕniti em dov. (ȋ ŕ) 1. spremeniti izhodiščno smer gibanja ali usmerjenost česa v nasprotno smer gibanja ali usmerjenost: obrniti konja; obrniti ladjo, voz; obrniti se in iti nazaj / smer toka se je obrnila; pren., ekspr. kolesa zgodovine ni … Slovar slovenskega knjižnega jezika